Arhiv za ‘ Kolesarjenje’ Kategorija

Reka Zila (Gail) s kajaka

Sobota, Marec 24th, 2012

Po vseh selitvenih obveznostih je prišel čas, da sem lahko ponovno odprl kajakaško sezono. Čudovito vreme naju je zapeljalo na Koroško, v Zilsko dolino, ki je dolga približno 90 km, ki je ob Podjuni na skrajnem vzhodu južnega dela Koroške in Rožu v sredini, ena od treh koroških dolin,  ki jo Slovenci iz Slovenije premalo poznamo.

Ziljska dolina ali po nemško Gailtal, po kateri teče reka Zila/Gail, sploh ni daleč. V Zilsko dolino je iz Slovenije mogoče najhitreje priti skozi karavanški predor, preko Korenskega sedla, skozi Trbiž do Podkloštra in preko ljubeljskeg prehoda po desnem bregu Drave.

Nad Zilsko dolino se dviga 2166 metrov visoki in daleč naokoli poznani Dobrač/Dobratsch. Nanj ima dolina in njena zgodovina tudi žalostne spomine. Januarja leta 1348 se je zaradi močnega »beljaškega potresa« utrgal južni del gore in zgrmel v dolino. Zasul je številne vasi in gradove, zajezena Zilja pa je ravnino pod Dobračem spremenila v veliko jezero in močvirje, v katerem je uspevala le trava za konje. Zato se je v tem delu Koroške razvila konjereja, še posebej reja pasme Norik. Srečala sva jih na poti do Belega jezera.

V Zilski dolini po zaslugi zavednih Slovencev v Ziljski Bistrici, bližnjem Zahomcu, na Brdu/Egg, v Dolah/Dellach in v Blačah/Vorderberg še govorijo slovensko, čeprav so v Celovcu na sedežih slovenskih ustanov na ta najbolj oddaljeni in najbolj zahodni del dvojezičnega ozemlja pogosto pozabljali in so bili Zilani prepuščeni sebi in svoji narodni zavesti. Tudi še ohranjena slovenska imena nekaterih drugih krajev kot Modrinjavas/Moederndorf, Velika vas/Micheldorf, Zgornja Bela/Obervellach pričajo, da so v njih živeli Slovenci. Po zgodovinskih podatkih jih je bilo v začetku preteklega stoletja še okrog 80 odstotkov. Po letu 1920 je začelo njihovo število upadati. Danes jih je le redkokje 10 odstotkov.

Reka Zila/Gail,je  zahodni pritok reke Drave in teče vzhodno od Beljaka v reko Dravo.  Midva sva jo preveslala le dobrih 10 km.


YouTube slika preogleda

Tokrat je bil tudi čudovit kolesarski izlet saj je skozi vso dolino in vse do Beljaka speljana kolesarska pot…tako je bila pot nazaj do avtomobila zelo enostavna…

Še vedno pa iščem kakšnega kandidata za “skupinsko” dvodnevno veslanje na reko Odro….

  • Share/Bookmark

Drava do sotočja z Muro

Petek, Maj 20th, 2011

Tokrat je padla odločitev, da preveslam z novo kajakaško sopotnico del reke Drave do sotočja z Muro, kjer se nahaja Naravni zoološki rezervat Veliki Pažut. Ker se je pametno pozanimati kaj me čaka sem se obrnil za nasvete  do Denisa iz Rafting Drava-Mura. Seveda mi je predlagal več, kot odlično pot iz vasi Podravska Selnica do Legrada.

Drava in Mura sta reki, ki tečeta vzporedno, sta oddaljeni le nekaj deset kilometrov, vendar sta si zelo različni.

Lansko leto sta bila dva pogumneža, ki sta Dravo preveslala od izvira do izliva, letos pa se pripravlja številčnejša ekipa, ki se bo odpravila po Muri. Ekipa zbira donatorje, tako da bo tak ali drugačen prispevek dobrodošel.

Drava je  dolga 725 km. Izvira v severni Italiji na Toblaškem polju pri kraju San Candido  blizu meje z Avstrijo. Teče skozi Avstrijo, Slovenijo (145 km), Hrvaško, po hrvaško madžarski meji in se pri Osijeku z desne zlije v Donavo.

Slovenska Drava je zajezena s hidroelektrarnami,  zadnje tri so kanalskega tipa,  tako, da so odmaknjene od reke in je voda skozi kanale speljana na turbine.  Stari deli Drave so ohranili prvobitno rečno dinamiko, tako, da so se ohranila prodišča, ohranili so se zalivi, ohranile so se brzice, vendar jih spreminja vsaka velika voda.

Reka Drava izvira blizu avstrijske meje na Toblaškem polju v Italiji.  Pot po Avstriji zaključi blizu Dravograda.  Po 140 km poti in 148 m padca zapusti Slovenijo pri Ormožu ter konča svojo pot pri Osijeku na Hrvaškem, kjer se izliva v Donavo.

Dubravsko jezero je umetno akumulacijsko jezero na reki Dravi in je dolgo 11,2 km . Jezero je zgrajeno za potrebe Hidroelektrane Dubrava in dokončano v 80-ihletih.  S površino 17.1 (nekateri podatki 16,6) kvadratnih kilometrov je Dubravsko jezero največje umetno jezero na Hrvaškem.

Energetsko izkoriščanje reke Drave se je začelo po prvi svetovni vojni, ko je leta 1918 pričela obratovati prva elektrarna na Fali. Do danes je na reki Dravi zgrajenih 22 elektrarn s skupno močjo 1,400.000 kW in srednjo letno proizvodnjo 7.000 milijonov kWh.

V Avstriji, na južnem Tirolskem, je zgrajena derivacijska elektrarna z velikim padcem, ostalih 21 pa si sledi v neprekinjeni verigi. V Avstriji jih je 10, v Sloveniji 8, na Hrvaškem pa 3.

Tokratna pot po reki je bila dolga dobrih 11 km in je trajala slabi dve uri. Naj povem, da je bil v zgornjem delu tok na določenih delih kar močan, voda pa zelo nizka ( cca 15 cm).

Izhodišče je bilo na “plaži” v Legradu, kjer je le nekaj metrov naprej meja Sv.Ana med Hrvaško in Madžarsko.

YouTube slika preogleda

Od tu me je pot vodila po opravkih na Madžarsko do mesta Nagykanizsa in imel sem srečo, saj sem se vozil po njihovi avtocesti brez vinjete. Z dobrim namenom, da jo kupim sem spraševal na meji po vinjeti, vendar se nismo ravno dobro sporazumevali in so mi kazali, da jo bom kupil malo naprej. Kje???

Po napornem dnevu se je prilegla sprostitev v Termah Lendava, kjer sem naslednji dan prekolesaril Gorice…

  • Share/Bookmark

S kajakom po reki UNICI in ogled parka vojaške zgodovine v Pivki

Sreda, April 20th, 2011

Zadnja nedelja je bila namenjena Planinskem polju oziroma veslanju po reki Unici. Nikakor nisem mogel priti do informacije o vodostaju reke!? Res je, da sem pred meseci bral o veslanju po poplavljenem planinskem polju, a tokrat sem se spustil v neznano in se je na koncu malo maščevalo…Je pač iz veslanja nastal triatlon…

Veslanja je bilo okoli 16 km, hoje do kolesa dober kilometer in 5,5 km kolesarjenja nazaj do avtomobila.

Na Planinskem polju se Ljubljanica imenuje Unica. V zgornjem delu je ima malce močnejši tok, kar pa je prav prijetno glede na to, da ni potrebe po naporu in kajak samo usmerjaš.

Unica je eno izmed sedmerih imen kraške ponikalnice, ki je še pred ledenimi dobami tekla po površini, nato pa si je postopoma utrla podzemsko pot v apnenčastih kamninah. Njena voda izginja v številnih ponorih. Pri nizkem vodostaju ponikne že pred vasjo Laze, pri višjem pa se razlije iz struge po meandrih proti severnemu robu polja, kjer so največji ponori Pod stenami.

Po štirih urah veslanja mi kolesarjenje do avtomobila ni najbolj odgovarjalo, vendar so označene prav prijetne kolesarske poti, katere bo potrebno prevoziti ob kakšni drugi priložnosti.


Ker pa so ravno na ta dan v Pivko pripeljali podmornico sva se odpeljala na ogled Parka vojaške zgodovine V Pivki.

YouTube slika preogleda

Podmornica P-913 “Zeta”, ki je bila nekoč del jugoslovanske vojne mornarice in ki jo je Črna gora podarila Sloveniji, je prispela v Park vojaške zgodovine v Pivki.

  • Share/Bookmark

S kolesom po primorski

Petek, April 8th, 2011

Tokrat sem kajak zamenjal za kolo in da smo prišli do Bernardina smo morali prekolesariti 69 km, kar pa sploh ni bilo tako težko saj je velik del poti navzdol…

V hotelu so nam prijazno odstopili prostor pod ključem za kolesa, tako da nas ni skrbelo kako bomo naslednji dan prišlji do Sečovelj.

Do Bernardina nas je pot vodila od Senožeč, mimo Divače, Kozine, Črnega kala do Dekanov, kjer smo se priklopili na kolesarsko cesto D-8 z imenom Parezana oziroma pot zdravja in prijateljstva.

Pot je speljana po trasi nekdanje ozkotirne železniške proge, ki je povezovala mesti Trst in Poreč s kraji, ki so bili ob tej poti.

Parenzana je bila 34 let osrednja kopenska komunikacijska vez med Istro in Srednjo Evropo.

Pot prijateljstva pa zato, ker je nastala po skupni odločitvi slovenskih, italijanskih in hrvaških občin, skozi katere je nekoč vozila priljubljena Parenzana.

Pot zdravja pa ji pravimo, ker lahko po več kot sto letih, ko je po tej progi zapeljal prvi vlak, uporabljajo pot rekreativci, pohodniki, kolesarji, tekači, športniki in vsi domačini in gostje, ki cenijo zdravo življenje in radi spoznavajo svoj kraj ali kraj, kjer preživljajo svoj dopust. Pot vodi skozi stara mesta in naselja, enkrat tik ob morju, drugič med vinogradi in nasadi oljk.
Speljana je skozi kratke urejene tunele, prečka doline in se vzpenja preko gričev.

Pot je primerna za vsakogar, ni prezahtevna, je pa zanimiva, raznovrstna in informativna.

Priznam, da v vseh teh letih nisem poznal tunela, ki vodi iz Strunjana do Portoroža!!?

Naslednji dan, pa smo se odločili za krajšo turo do Pirana in vse do mejnega prehoda Sečovlje seveda po stezi D-8 za katero moram priznati, da je na večih delih super urejena. Prav priročna so počivališča, ki so lično urejena.

V solinah pri vratarju  smo seveda simbolično kupili sol in za 5 kg grobe plačali mislim, da 8€.

  • Share/Bookmark

Koča Preval-a

Četrtek, Marec 17th, 2011

Tokratni kolesarski podvig me je pripeljal do Koče Preval-a. Zahotelo se mi je kolesarjenja in sem se odločil, da grem proti dolini Drage, kam naprej bomo pa videli od trenutnega navdiha.

Na poti do Drage srečaš Grad Kamen.

Srečal sem tudi posebno družbo.

Končno se vidi v daljavi koča.

In ni boljšega, kot dobra župca…

Lesce(493.3 m)
Dom v Dragi (689 m)
Koča na planini Preval-a (1311 m)
Skupna pot slabe 4 ure…

  • Share/Bookmark