RACMAN

Vroči oktobrski dnevi so naju zvabili v primorje in tako naju je pot vodila do Devina.

Obiskala sva DEŽELNI NARAVNI REZERVAT DEVINSKE STENE, katere sva videla s kajaka in moram reči, da je stvar dokaj zanimiva.

Rezervat je leta 1996 ustanovila dežela Furlanija Julijska krajina, odlikuje ga zanimiva geografska lega in izredne ekološke in krajinske posebnosti.

Devinske stene so visoke apnenčaste pečine, ki se strmo spuščajo v morje. Na zahodnem delu so na pečinah ruševine starodavnega gradu Devin, na vzhodu pa se razprostira zaliv Sesljan. Stene so na najvišjih mestih visoke do 80 metrov in ponujajo enkraten razgled na Tržaški zaliv, Trst, Istro in izliv reke Soče. Tipično kraške kamenine sta oblikovala dež in veter; naselila jih je značilna sredozemska vegetacija s prevladujočim črničevjem (Quercus ilex). Posebna je tudi favna; v podzemlju živi redka človeška ribica (Proteus anguinus), na površju pa srečamo številne plazilce kot je npr. črnopikčasta kuščarica (Algyroides nigropunctatus), ki je tu razmeroma pogosta vrsta. Od ptic sta najbolj značilna puščavec (Monticola solitarius) in žametna penica (Sylvia melanocephala).

Stari grad/Castello antico (v razvalinah) in pod njim skala Bela gospa – Dama bianca (Scoglio di Dante) o kateri krožijo številne legende

Novi grad/Castello di Duino je postavila rodbina Wallsee okrog leta 1363 in je bil sedež devinskega gospostva, ki je takrat segalo od Vipavske doline mimo Krasa in Notranjske do Reke. Tudi v vseh kasnejših stoletjih do današnjih dni je grad igral pomembno vlogo v političnem, gospodarskem in kulturnem pogledu. Baje ga je obiskal že Dante Alighieri; gostje na gradu so bili znameniti književniki Mark Twain, Paul Valery, Rainer Maria Rilke, Hugo von Hofmannsthal in Gabriele D Annunzio, glasbenika Johann Strauss in Franz Lizst ter seveda predstavniki habsburške cesarske družine in plemstvo. Devinski grad in park sta odprta obiskovalcem od marca do novembra; v njem je nešteto umetnin in dragocenosti iz preteklih časov. Grad pa je zanimiv še posebno zato, ker v njem živijo lastniki, plemiška družina Torre e Tasso.

V neposredni bližini je “vikendaško” naselje z mamljivimi zgradbami…Slik mičnih zagorelih Italijank s teras raje ne bom objavil

Nato sva pot nadeljevala v NARAVNI MORSKI REZERVAT MIRAMAR.

Grad Miramar (mira mar pomeni v španščini pogled na morje)

Grad je dal zgraditi nadvojvoda Ferdinand Maksimilian I. Habsburško-Lotarinški (1832-1867), mlajši brat cesarja Franca Jožefa, gradnja pa je potekala med letoma 1856 in 1860.

Grad naj bi prvotno imel tri nadstropja, a se je Maksimilijan, ki je gradnjo financiral iz lastnih sredstev, zaradi pomanjkanja denarja tretjemu nadstropju odpovedal. Še v času gradnje je s soprogo, Šarloto Belgijsko, živel v Castelletu, manjšem objektu v grajskem parku, kjer je Šarlota do preselitve v Belgijo živela tudi, ko se ji je zaradi moževe usode omračil um.

Potem, ko je bil Ferdinand Maksimilian v Mehiki leta 1867 ustreljen, je grad služil kot občasna rezidenca Habsburžanov, v tridesetih letih 20. stoletja pa je v prvem nadstopju živel Amadeus Savojski, 3. vojvoda d’Aosta.

Poleg samega gradu se nahaja 22 hektarjev velik park z redkimi eksotičnimi rastlinami, ki jih je Ferdinand Maksimilian deloma prinesel s svojih potovanj.

Danes je grad urejen kot muzej. V pritličju si je mogoče ogledati zasebne prostore Maksimilijana in njegove žene. Ker je bil Ferdinand Maksimilian navdušen pomorščak, tudi vrhovni poveljnik avstrijske vojne mornarice, je del prostorov urejen po vzoru kabine na avstrijski poveljniški ladji SMS Novara (1850). V prvem nadstropju se nahajajo razkošnejši reprezentativni prostori oz. prostori za Maksimilijanove goste in v slogu tridesetih let preurejeno stanovanje Amadeusa Savojskega.

Po zares dolgem času sem srečal želve, kar je bilo prijetno presenečenje….

Naslednji dan sva zastala v Kopru pred ladjo velikanko Ocean Princess.

Žal se v morju nisva kopala saj nama je bil le malo prehladen, čeprav je bilo v njem kar nekaj navdušencev. Ravno pred nekaj minutami sem prebiral HADov blog kako se je namakal, vendar jaz bi rabil neopren!